Vo ramkite na trigodi{niot Tempus proektot "Razvoj na kursevi od energetska elektronika", (dogovor so Evropskata komisija br. S_JEP-12103-97) koj se odviva, po~nuvaj}i od 15.12.1997 godina, na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje, a vo partnerstvo so Univerzitot vo Sari (University of Surrey, Guildford, United Kingdom), Politehni~kiot univerzitet vo Madrid (Universidad de Ingeneria Electronica, Madrid, Spain) i Univerzitetot vo Milano (Universita degli Studi di Milano, Milano, Italy), opfaten e razvoj na postdiplomski studii po Energetska Elektronika na Elektrotehni~kiot fakultet vo Skopje.

Vo izgotvuvaweto na programite na ovie studii, Elektrotehni~kiot fakultet aktivno sorabotuva{e so renomirani profesori od soodvetni departmani na spomenatite evropski univerziteti. So toa se obezbedi iskoristuvawe na del od nivnite iskustvata vo razvojot na postdiplomskite studii od vakov vid vo Evropskata Unija.

ENERGETSKA ELEKTRONIKA

Energetskata elektronika e podra~je na elektrotehnikata koe do`ivea intenziven tehnolo{ki razvoj vo izminatite tri decenii, a vo poslednite nekolku godini izrasna vo golema i osobeno va`na nau~no-tehni~ka disciplina.

Energetskata elektronika se zanimava so konverzijata i kontrolata na elektri~nata mo}nost vo golem broj na aplikacii vo: postrojkite na te{kata industrija, vo elektrodistribucijta, vo belata tehnika, vo telekomunikaciite i kompjuterskta tehnika, vo avionskata i voenata industrija i drugo. Kako primeri na sistemi vo koi energetskata elektronika nao|a primena mo`e da se navedat ednonaso~nite i naizmeni~nite izvori za napojuvawe, regulatorite za osvetluvawe i zatopluvawe, elektri~no zavaruvawe, elektrohemiski procesi, induktivno zagrevawe i topewe, korekcija na faktro na mo}nost i otstranuvawe na pre~kite vo elektri~nata mre`a, kontrola na ma{ini na ednonaso~en i naizmeni~en napon, transformirawe na energijata od bateriite, foto}elii, i sl., izvori na neprekinato napojuvawe so energija na kompjuteri i drugi elektri~ni sistemi i drugo.

Elektri~nite pogoni se posebna fascinantna oblast na primena na energetskata elektronika poradi {irokiot spektar na nivnata aplikacija. Tuka mo`at da se nabrojat komjuterski periferni uredi, ma{ini, alatki i roboti, pumpi i duvalki; tkaja~nici, melnici za cement, valalnici za ~elik, hartija i drugo, pogoni na elektri~ni vozila, lokomotivi i brodovi. Poseben razvoj i se pogolema primena imaat pogonite na motori so regulirana brzina na vrtewe. Tie vklu~uvaat sovremeni kontrolni tehniki kako {to se bezsenzorskoto upravuvawe i estimacija i primena na ve{ta~ka inteligencija i so toa pridonesuvaat za zna~itelno podobruvawe na kvalitetot na proizvodite. So segar{niot trend na globalna industriska avtomatizacija, primenata na energetskata elektronika, se o~ekuva da enormno da narasne vo idninata.

Zna~eweto na energetskata elektronika mo`e da se ilistrira so faktot deka vo razvienite zemji okolu 60% procenti od generiranata elektriña energija e konsumirana od elektri~nite ma{ini, a narednite 20 % na osvetluvawe. I kaj dvete primeni mo`e da se postigne pogolema efikasnost vo potro{uva ~kata na energija i podobreno upravuvawe so voveduvane na energetska elektronika. U{te pove}e, postoi op{ta potreba za pretvarawe na elektri~nata elenrgija od formaat prisutna vo elektriñata mre`a vo altrernativni formi potrebni za razni aplikacii (na primer ednonaso~a za elektronskite uredi i oprema). Vo omemntor okolu edna tretina od celata elektri~na energija s epreobrazuva pred nejzinata kone~na primena, i se predviduva deka ovoj del }e stane edna polovina vo narednite 5 godina.

Drug aspekt na energetskata elektronika e {to taa pomaga za namaluvawe na potro{uva~kata ne elektri~na energija, odnosno nejznino racionalno koristewe, a so toa go namaluva zagaduvaweto na okolinata. Presmetano e deka 10 do 15% od generiranata elektri~na energija mo`e da bide za{tedena so po{iroka primena na energetskata elektronika vo aplikaciite kakvi {to se elektromotornite pogoni so promenliva brzina i fluoroscentnoto osvetluvawe. U{te pove}e. energetskate elektronika e potrebna za povrzuvawe na izvorite na alternativan aenergija so energetskat elektri~na mre`a. Elektri~nata energija od obnovlivite izvori na energija (od sonceto i veterot), imaat svetla idnina. Prognozite predviduvaat deka vkupnite svetski potebi za energija bi mo`ele da bidat zadovoleni ako samo 10% od energijata na veterot se iskoristi.

Energetskata elektronika kako disciplina bara poznavawa od pove}e podra~ja od elektrotehnikata. In`enerite koi se zanimavaat so nea treba dobro da gi poznavaat poluprovodni~kite elementi, kolata za pretvorawe na energija, elektri~nte ma{ini, elektronskite kola za avtomatsko upravuvawe, teorijata na avtomatsko upravuvawe, mikroprocesorite, CAD tehnikite i elektronskite kolata so visok stepen na integracija. Ovaa disciplina stanuva golem predizvik bidej}i sekoe od nejzini sostavni podra~ja do`ivuav intenziven razvoj. Ako otkritieto na tranzistorot i mikro~ipovite e prvata elektronska revolucija , mikroprocesorite vtorata, toga{ poluprovodni~kata energetska elektronika mo`e da se smeta kako treta. 21-iot vek }e bide svedok na vlianietona energetskata elektronika vo industriskata abtomatizacija, transpotot, elektri~nata mre`a, za{teda i racionalnoto koristewe na energijata, i kontrola na za zagaduvaweto na ~ovekovata okolina.

ZNA^EWE ZA MAKEDONSKATA INDUSTRIJA

Makedonskta elektroindustrijata opfa}a glavno odredeni proizvodi od oblasta na elektroenergetikata. Zna~aen e i sektorot na proizvodstvo i distribucija na elektri~na energija, odnosno elektrostopanstvoto na Makedonija. Elektronikata e mnogu slabo razviena i ima samo nekolku mali pretprijatija koi proizveduvaat pe~teni plo~ki i ednostavni elektronski sklopovi i uredi. Od druga strana, postojat pogolem broj pretprijatija od te{kata industrija, koja be{e osnovana za vreme na planskata ekonomija i rabote{e pod tie uslovi pove}e dekadi. Tuka spa|aat rudarstvoto i metalurgijata, metalnata, ma{inskata i hemiskata industrija, industriite za cement, tekstil i sli~no. Za da se prisposobi kon pazarnoto stopanstvo, makedonskta industrija ima golema potreba od zgolemuvawe na kvalitetot na proizvodite i modernizacija i avtomatizacija na proizvodstvoto. Pritoa, osnovnata cel e proizvodstvo na proizvodi koi gi zadovoluvaat potrebite na svetskiot pazar i se vo soglasnost so me|unarodnite standardi.

Za obezbeduvawe na ovaa modernizacija, pokraj drugoto, neophodna e i primena na sovremenite postigawa na energetska elektronika. Taa ovozmo`uva zgolemuvawe na perfomansite na industriskite postrojki i nivnata nade`nost, ja zgolemuva efikasnosta i racionalno koristewe na elektri~na energija, i se postignuva uskladenost so evropskite i me|unarodnite standardi vo pogled na elektromagnetnata kompatibilnost, kvalitetot na elektri~nata energija i bezbednosta.

Vovedot na energetskata elektronika vo makedonskata industrija, so nejzinata pove}edisciplinarna priroda, }e go otvori pazarot i za drugite podra~ja od elektronikata i }e go pottiknuva nivniot razvoj. Toa od svoja strana }e ima pozitivno vlijanie na drugite industriski granki. Elektronskta industrija ima dva zna~ajni atributa: taa e edna od ekolo{ki ~istite tehnologii i e visoko-produktivna.

CELI NA NOVITE PREMETI OD OBLASTA ENERGETSKA ELEKTRONIKA

DOSEGA[NA ZASTAPENOST NA ENERGETSKATA ELEKTRONIKA NA ELEKTROTEHNI^KIOT FAKULTET VO SKOPJE

Elektrotehni~kiot fakultetot pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij vo Skopje go vklu~i predmetot Energetska elektronika vo nastavniot plan na dodiplomskite studii na nasokata Elektronika i telekomunikacii od 1983 godina. Podocna, dva novi predmeti bea vovedeni na nivo na postdiplomskite studii na nasokata Elektronika: Odbrani poglavija od energetskat elektronika i Mikroprocesorska kontrola na energetskite elektronski kola.

Praktikata poka`uva deka sega{nata zastapenost na energetskata elektronika vo nastavnite planovi na Elektrotehni~kiot fakultet ne ovozmo`uva zdobivawe so zaokru`eni poznavawa od ovaa oblast. Ovii predmeti gi pokrivaat samo osnovnite kola na energetskata elektronika. Konsekventno, dDiplomiranite elektro-elektro in`eneri, novovraboteni vraboteni vo makedonskata industrija, ~esto imaat potreba od podolg period na adaptacija i samoobuka za da gi sovladaat osnovnite aspekti na energetskata elektronika i nejzinata primena ako toa go bara nivnoto rabotno mesto. Periodot e u{te podolg ako proizvodniot proces bara nivno vklu~uvawe vo nau~at sovremenite dostignuvawa na energetskata elektronika, nivnata aplikacija i proektitawe na uredi so vgradena energetska elektronika. to, pred da mo`at aktivno da se vklu~at vo proizvoodniot proces. Kaj elektro-in`enerite, koi podolgo vreme vrabotenite elektro in`eneri koi rabotat vo ova podra~je, postoi isto taka potreba od pro{iruvawe i obnovuvaawe na znaewata so najsovremenite dostignuvawa na energetskata elektronika.
 

CELI NA PREDLO@ENITE NOVI POSTDIPLOMSKI STUDII

Celite na pPredlo`enite novi predmeti na postdiplomski studii studii treba da ja e da se zadovolat i silnata potrebata na makedonskata industrija od za soodvetno educirani elektro- in`eneri vo oblasta na energetskata elektronika. So cel da se obezbedat zaokru`eni sodr`ini od ovaa oblast, predviduvame prestruktuirawe na postojnite dva i vooveduvawe na {est napolno novi postdiplomski predmeti od energetskata elektronika. koi }e mo`at efikasno da se spravat so barawata za brzo vklu~uvawe i adaptacija vo proizvodniot proces i koi mo`at da se spravat so prakti~nite barawa na industriskite postrojki. Zatoa vo ramkite na predlo`enite studii se vr{i prestruktruktuirawe na postojnite dva postdiplomski predmeti i voveduvawe na {est novi predmeti, so {to se obezbeduvaat zaokru`eni poznavawa na sovremenite dostignuvawa na Energetskata elektronika. Educiranite kadrite na ovie postdiplomski studii i diseminacijata na steknatite poznavawa }e ovozmo`at podorobruvawa na konkuretnosta na postojnata makedonska industrija vo noviot ekonomski ambient na pazarnata ekonomija vo regionot i po{iroko.

RE@IM NA STUDII

Predlo`enite postdiplomski studii koi se planira da zapo~nat vo akademskata 1999/2000 godina, }e se realiziraat spored modelot na soodvetnite studii na Univerzitetot vo Sari, ~ija nastavno-nau~na i pedago{ka dejnost e ocenuvana vo poslednite godini so najvisoki ocenki vo Velika Britanija, a zaradi prenesuvawe na dopolnitelni iskustva vo organizacijata i sproveduvaweto na nastavniot proces spored standardite na Evropskata Unija

Spored ovoj model, kandidatite, pri zapi{uvawe na studiite, }e se opredeluvaat za mentor i potesno podra~je od koe }e ja rabotat magisterskata rabota. Rabotniot naslov na magisterskiot trud }e se opredeluva do krajot od prviot semestar, a vrz osnova na ponudeni rabotni naslovi na magisterski tezi od mentorot. Nastavniot plan za sekoj zapi{an student }e se sostoi od 7 ednosemestralni predmeti, od koi najmalku 6 treba da bidat od novovovedenite osum. Naslovite na predmetite i ninite nastavnite programi se dadeni podelu.

Vo sekoj semestar, }e se predavaat po ~etiri predmeti: predmetite 1–4 vo zimskiot semestar i 5–8 vo letniot. Vo prviot semestar, studentot, vo koordinacija so mentorot, mo`e da izbere eden predmet od postojnite nasoki na postdiplomskite studii na Elektrotehni~kiot fakultet, a tri od predmetite 1–4, a vo vtoriot izbira tri od predmetite 5–8.

Del od temite na magisterskite trudovi i nivnite prakti~nite realizacii }e bidat predlo`eni i realizirani vo sorabotka so makedonskoto stopanstvo. Za taa cel, vo preoktot se vklu~eni pretprijatijat "EMO–Ohrid" i "Rade Kon~ar - Aparatna Tehnika – Skopje".

Na postdiplomskite studii }e mo`at da se zapi{at do 20 studenti. Se smeta deka ovie studii }e bidat od interes ne samo za kandidati od Republika Makedonija, tuku i od po{irokiot region, bidej}i vo sosedstvoto ne postojat studii od vakov vid i nivo.

NASTAVNI PROGRAMI

Podolu se navedeni programite na osumte novovovedeni predmeti vo postojnata nasoka Elektronika i imiwata na stranskite i doma{nite kadri.

1. Komponenti i ntegrirani kola vo energetskata elektronika

Prof. Dr. Javier Uceda (E),   Prof. d-r Tomislav Xekov

Komponenti za skladirawe energija: kondenzatori (slojni, elektrolitski, kerami~ki), kalemi i transformatori. Proektirawe magnetni komponenti za skladirawe na energija: osobenosti na magnetni materijali, geometrija na magnetni jadra, zagubi, kalemi, transformatori, planarni i integrirani magnetni komponenti. Novi energetski poluprovodni~ki elementi i integrirani komponenti: bipolaren tranzistor so izoliran gejt –IGBT, energetski spoen fet – stati~ki indukcionen tranzistor – SIT, stati~ki-indukcionen tiristor - – SIThy, MOS-upravuvan tiristor – MCT, inteligentni energetski integrirani komponenti. Hibridni kola za energetska elektronika. Sovremeni poluprovodni~ki materijali za energetski komponenti.

Literatura:

[1] B. K. Bose: "Modern Power Electronics: Evolution, Technology and Applications", [Chapter 3: Power Semiconductor
     Devices and Power Integrated Circuits], IEEE Press, 1992.;
[2] N. Mohan, T. Undeland, W. Robbins: "Power Electronics: Converters, Applications and Design", John Wiley and Sons,
     New York, 1995.;
[3] B. J. Baliga: "Power Semiconductor Devices", PWS Publishing Company, 1996.;
 

2. Primena na energetskata elektronika

Prof. Dr. Keith Bateson (UK),  Prof. d-r Metodija Kamilovski

Prekinuva~ki ednonaso~ni izvori za napojuvawe: prekinuva~ki izvori, sporedba na prekinuva~kite izvori za napojuvawe so linearni izvori za napojuvawe, izolirani DC/DC izvori, upravuvawe na prekinuva~kite ednonaso~ni izvori, za{tita na izvorite za napojuvawe, elektri~na izolacija na koloto za upravuvawe, standardi i specifikacii. Uredi za neprekinato napojuvawe. Elektronski energetski kola za pogon na: ednonaso~ni motori, asinhroni motori, sinhroni motori. Primeni vo industrijata i doma}instvata. Primeni vo distribucionata elektri~na mre`a: kompenzacija na stati~kata reaktivna mo}nost, pretvoruva~i za HV DC prenos, pretvoruva~i za povrzuvawe na izvorite od obnovliva energija so elektri~nata mre`a i sistemite za skladirawe na energija. Vlijanie na energetskite pretvoruva~i na elektri~nata mre`a: strujni harmonici, korekcija na faktorot na mo}nost, standardi i preporaki, re{enija kaj ednofaznite i trofaznite pretvoruva~i. Pre~ki od elektri~nata mre`a, merki za za{tita.

Literatura:

[1] B. K. Bose: "Power Electronics and Variable Frequency Drives", IEEE Press, 1997.;
[2] N. Mohan, T. Undeland, W. Robbins: "Power Electronics:Converters, Applications and Design", John Wiley and Sons,
      New York, 1995.;
[3] B. K. Bose: "Modern Power Electronics: Evolution, Technology and Applications", IEEE Press, 1992.
 

3. Metodi na simulacija vo energetskata elektronika

Prof. Dr. David Hamill (UK),  Prof. d-r Goce Arsov

Simulacii vo energetskata elektronika, potrebi i perspektivi. Uloga na simulaciite vo procesot na proektirawe. Analiza vo frekvenciski domen nasproti analizata vo vremenski domen. Predizvici vo simulacijata. Istoriski pregled na simulacionite programi i klasifikacija. Osvrt na numeri~kite metodi za simulacija. Pregled na nekoi programski paketi {to se vo {iroka upotreba (SPICE, EMTP/ATP, SABER, MATLAB/SIMULINK, SIMPLORER). Analiza na svojstvata na programite za simulacija preku odbrani primeri: prekinuva~ki funkcii, tiristorski preobrazuva~i. Modelirawe na elektronski energetski elementi vo oddelni simulaciski programi (energetska dioda, bipolaren tranzistor, energetski fet i mosfet, MCT, IGBT); raspolo`ivi modeli, problemi pri modeliraweto na bipolarnite elementi, podobruvawa na modelite i novi dostignuvawa.

Literatura:

[1] B. K. Bose, "Power Electronics and Variable Frequency Drives: Technology and Applications", [Chapter 8: Simulation  of
      Power Electronics and Motion Control Systems], IEEE Press, 1995.;
[2] M. H. Rashid, "Simulation in Power Electronics", IEEE Press, 1994.
 

4. PWM tehniki vo energetskata elektronika

Prof. Dr. Jose Cobos (E),  Docent d-r Qup~o Karaxinov

Principi na zasiluvawe na mo}nost. Vektori na sostojba. Kriteriumi za sporedba na performansite na PWM pretvoruva~ite. Tehniki na PWM so otvorena jamka: suboscilatorna, so sinhroniziran nositel, bez nositel. Tehniki na PWM so zatvorena jamka: so struen histerezis, strujno-suboscilatorna, strujno-vektorska, strujno-prediktivna, traektorna. Modelirawe na PWM pretvoruva~i: modelirawe preku usrednuvawe vo prostorot na sostojbi, diskretni metodi, tehnika so injekcija i apsorpcija na struja, tehnika na golemi signali. Analiza na dinamikata na PWM pretvoruva~ite: linearizacija, Bodeovi dijagrami, Najkvistov dijagram, stabilnost i margini na stabilnost, MIMO sistemi. Upravuvawe na PWM pretvoruva~i: po napon, po struja (vrvna ili sredna) i po polne`. Modelirawe i upravuvawe na pretvoruva~i so pove}e izlezi. Kola za korekcija na faktor na mo}nost (PFC): karakteristiki, strujna jamka, naponska jamka, primeri. Modelirawe na nivo na sistem. Modelirawe na trifazni pretvoruva~i: preku usrednuvawe, d-q teorija.

Literatura:
[1] B. K. Bose: "Power Electronics and Variable Frequency Drives", IEEE Press, 1997.
[2] N. Mohan, T. Undeland, W. Robbins:"Power Electronics: Converters, Applications and Design", John Wiley and Sons,
      New York, 1995.
[3] B. K. Bose: "Modern Power Electronics: Evolution, Technology and Applications", IEEE Press, 1992.
 

5. Elektromegnetni vlijanija vo energetskata elektronika

Prof. Dr. Jose Cobos (E),  Prof. d-r Goce Arsov

Aspekti na elektromagnetnite vlijanija vo energetskata elektronika. Uslovi, preporaki i standardi. Osnovni principi na elektromagnetnaata interferencija. Neidealno odnesuvawe na komponentite (provodnici, pe~ateni plo~ki, otpornici, kondenzatori, induktivni elementi, transformatori, feriti, mehani~ki prekinuva~i, poluprovodni~ki prekinuva~ki elementi). Izvori na ~ist {um (termi~ki {um, {um na sa~ma, kontakten {um, frekvenciski opseg na {umot). Generirawe na interferenten {um. Ekvivalentni modeli. Prenesuvawe na {um i interferentni pre~ki. Zazemjuvawe. Oklopuvawe. Elektromagnetna interferencija kaj uredite od energetskata elektronika (naso~uva~i, invertori, prekinuva~ki izvori za napojuvawe - – SMPS, preobrazuva~i so PWM);: izvori na pre~ki, metodi na merewe, tehniki za reducirawe na vnatre{ni elektromagnetni interferencii, EMI filtri. Testirawe na otpornosta na pre~ki od mre`ata za napojuvawe.

Literatura:

[1] Laszlo Tihanyi, "Electomagnetic Compatibility in Power Electronics", IEEE Press, New York, 1995.
[2] Derek A. Paice, "Power Electronic Converter Harmonics", IEEE Press, New York, 1995.
[3] C. R. Paul, "Introduction to Electromagnetic Compatibility", John Wiley and & Sons.
[4] R. Morison, "Grounding and Shielding Techniques and Instrumentation", John Wiley and Sons.
[5] R. L. Ozenbaugh, "EMI Filter Design", Marcel Dekker, Inc.

6. Modelirawe na elektri~ni pogoni

Prof. Dr. Marco Riva (I), Prof. d-r Slobodan Mir~evski

Mehani~ki karakteristiki n(M)na rabotnite ma{ini i elektromotorite. Moment na inercija, Mehanimehani~ki karakteristiki n(M)na rabotnite ma{ini, Mehanimehani~ki karakteristiki n(M) na elektromotorite, Spojuvawe spojuvawe na rabotniot mehanizam so elektromotorot. Modelirawe na elektromotorite; : modelirawe na ednonaso~en motor so nezavisna vozbuda, Modelirawe modelirawe na asinhroni motori, Modelirawe modelirawe na sinhroni motori., Opredeluvawe na parametrite na elektromotorite: (obidi na kusa vrska i prazen od, koristewe katalo{ki podatoci, identifikacija na parametrite). Energetski pretvoruva~i za napojuvawe na elektromotori; : ^operi, Fazno  upravuvani mre`no komutirani preobrazuva~i, Naizmeninaizmeni~ni naponski preobrazuva~i, Invertori invertori (naponski i strujni), Ciklokonvertoriciklokonvertori. Pogoni za specifi~ni primeni, Mo`nosti za {tedewe energija vo pogoni na pumpi, ventilatori i kompresori so golemi mo}nosti, Kranovi kranovi i digalki, a Alatni ma{ini, Valavnici valalnici za ~eli~ni limovi i lenti, Melnici za cement, Melnici za {e}er, Tekstilni ma{ini, Povr{inski kopovi za jaglen.

Literatura:

[1] B. K. Bose, "Power Electronics and Variable Frequency Drives", IEEE Press, USA, 1996.
[2] P. Krause, O. Wasynczuk, S. Sudhoff, "Analysis of Electric Machinery", IEEE Press, 1994.
[3] V. Subrahmanyam, "Electric Drives", McGraw-Hill, USA, 1996.
[4] P. C. Sen, "Principles of Electric Machines and Power Electronics", Jon Wiley & Sons, 1989.
[5] P. Vas, "Parameter Estimation, Condition Monitoring and Diagnosis of Electrical Machines", Clarendon Press, UK, 1993.
 

7. Mikroprocesori i digitalni IC vo energetskata elektronika

Prof. Dr. Fernando Briz (E),  Prof. d-r Qup~o Panovski

Mikrokompjutersko upravuvawe na energetski elektronski sistemi: aspekti na upravuvaweto, izbor na mikrokontroler, spredba na digitalno i analogno upravuvawe. Karakteristiki na mikroprocesori i mikrokontroleri. Upravuvawe na pretvoruva~ite vo realno vreme: digitalen I/O, analogen I/O, upravuvawe so prekini, RTC kola, komunikacijski interfejs. Specifi~ni mikroprocesori za primena vo energetskata elektronika. Namenski integrirani kola: proektirawe bazirano na ASIC, FPGA i PLD komponenti; primeri. Proektirawe na mikroprocesorski sistem za upravuvawe: razvoen ciklus, sistemski barawa, H/S podelba i trejd-of, proektirawe na hardverot, proektirawe na softverot, integracija na nivo na sistem i procenka na performansite. Razvoen sistem i razvojni alatki. Prakti~ni primeri.

Literatura:

[1] B. K. Bose: "Power Electronics and Variable Frequency Drives", [Chapter 10: Microprocessors and digital Ics ICs for
      Control of Power Electronics and Drives], IEEE Press, 1997.;
[2] B. K. Bose: "Microcomputer control Control of Power Electronics and Drives", IEEE Press, 1987.;
 

8. Inteligentni sistemi vo energetskata elektronika

Prof. Dr. Luiz Martinez (E), Docent d-r Goce [utinoski

Klasifikacija. Ekspertni sistemi vo energetskata elektronika: principi, baza na znaewa, razvoen sistem za proektirawe eksperten sistem, metodologija na proektiraweto. Primeri: generirawe na model od ispitni podatoci, optimizacija na performansi, upravuvawe so tolerancija na gre{ka, dijagnostika i monitoring. Primena na fazi- Fuzzy logika vo energetskata elektronika: principi, fauzi-zy upravuvawe i modelirawe, metodologija na proektiraweto. Primeri: fazno upravuvan pretvoruva~ za pogon na DC motor, procenka na branovo izobli~uvawe kaj energetski pretvoruva~i. Primena na nevronski mre`i vo energetskata elektronika: principi, obu~uvawe na FFNN, fuzzy-fazi nevronski mre`i, metodologija na proektiraweto i realizacija. Primeri: dijagnostika na energetski pretvoruva~i, procenka na branovo izobli~uvawe kaj energetski pretvoruva~i, identifikacija i upravuvawe na DC motori , adaptivno nadgleduvawe na fluksot kaj indukciski motori. Integracija na intelegentni sistemi za primena vo energetskata elektronika: principi, primena na optimizacioni tehniki, geneti~ki algoritmi.

Literatura:

[1] B. K. Bose: "Power Electronics and Variable Frequency Drives", [Chapter 11: Expert System, Fuzzy Logic and Neural
      Networks in Power Electronics and Drives], IEEE Press, 1997.;
[2] J. Yen, R. Langari, L. A. Zadeh:"Industrial Applications of Fuzzy Logic and Intelligent Systems", IEEE Press, 1995.
[3] P. Vas: "Artificial-Intelligence-Based Electrical Machines and Drives.Application of Fuzzy, Neural, Fuzzy-Neural and
      Genetic-Algorithm-BasedTechniques", Oxford University Press, January, 1999.